Pripomočki za študente s posebnimi potrebami

Študenti z okvaro vida

Brajica

Brajica je pisava slepih, poimenovana po izumitelju Louisu Braillu. Sestavljena je iz kombinacij pik, reliefno dvignjenih iz podlage, namenjena tipni zaznavi. Praviloma jo uporabljajo slepi, lahko pa tudi drugi, ki zaradi okvare vida ne zmorejo brati črnega tiska.

Osnovni element brajice je brajeva celica, v kateri je prostor za šest (v elektronski brajici pa osem) pik, razporejenih v obliki pravokotnika. Pike so reliefno dvignjene nad površino, zato da jih je možno otipati. S kombinacijo šestih pik je mogoče tvoriti 64 znakov. Bralec tipa posamezne kombinacije pik z blazinico prsta. Velikost brajeve celice je standardizirana, pike so med seboj oddaljene v natančno določeni razdalji.

V pravokotniku se nahajata vodoravno dve piki, navpično pa tri (v elektronski brajici štiri). Vsaka pika ima svoje ime, poimenovane so z vrstilnimi števniki (1., 2., …). Prva pika je levo zgoraj, druga in tretja sta pod njo, četrta pika je v desnem stolpcu zgoraj, peta in šesta sta pod njo.

Pri elektronski brajici sta pod tretjo dodana sedma, pod šesto pa osma pika.

Vir: Standard slovenske brajice

Podporna tehnologija

PODPORNA TEHNOLOGIJA je izraz za pripomočke, ki ljudem z različnimi invalidnostmi omogočajo opravljanje najrazličnejših aktivnosti. Za študente z okvaro vida so v izobraževanju med pogostejšimi:

Brajeva vrstica

Brajeva vrstica je elektronska naprava, ki slepim omogoča pretvorbo besedila na zaslonu v brajevo pisavo. Brajevo vrstico sestavljajo v vrsto vgrajene brajeve celice, različna kombinacija pik v celici pa predstavlja določeno črko v brajevi pisavi. Položaj pik se spreminja glede na vsebino, ki se trenutno prikazuje na zaslonu in sicer po 40 ali 80 znakov naenkrat, odvisno od velikosti brajeve vrstice.

Bralnik zaslona

Bralnik zaslon je programska oprema, ki omogoča poslušanje besedila, ki se prikazuje na zaslonu. Deluje kot grafični vmesnik za prikazovanje besedil, ne more pa posredovati informacij o slikah ali drugih grafičnih elementih, razen opisno, kadar so snovalci dokumentov ali spletnih strani to upoštevali pri pripravi vsebine in vsem slikovnim elementom dodali nadomestno besedilo.

S pomočjo ukazov na tipkovnici (sočasni pritisk različnih kombinacij tipk)  bralniki zaslona poleg ‘branja’ samega besedila omogočajo delo z različnimi računalniškimi programi.

Povečevalnik zaslona

Povečevalniki zaslona omogočajo nastavitev velikosti besedila in grafike na zaslonu. Z večanjem povečave, se zmanjša obseg prikazane zaslonske slike, ki jo uporabnik vidi na zaslonu, zato se mora pomikati po zaslonu, da pregleda celotno vsebino. Večina teh programov omogoča tudi druge funkcije, kot so nastavitve kontrasta, sledenje kurzorju in podobno.

Nekateri povečevalniki zaslona se lahko kombinirajo tudi z bralniki zaslona.

Elektronska lupa

Omogočajo povečavo besedila ali drugih grafičnih elementov na elektronskem zaslonu. Omogočajo dodatne funkcije kot so različne povečave, izbiro kontrasta med besedilom in ozadjem, branje v eni vrstici ali uokvirjenje ene vrstice.

Bralnik besedila

Bralniki besedila so programska oprema, ki ljudem s težavami z branjem omogočajo pretvorbo elektronskega besedila v zvočno obliko. Besedilo je prebrano z računalniškim (sintetičnim) glasom. Nekateri programi med branjem označujejo besede, ki jih izgovarjajo.